Pogosta vprašanja in odgovori

Koliko baznih postaj bo postavljenih v Sloveniji?

Na območju Slovenije bodo bazne postaje postavljene po celotnem železniškem omrežju, tj. v dolžini 1.200 kilometrov. Da bi zagotovili ustrezno pokritost, bo postavljenih 246 baznih postaj in 110 repetitorjev. Lokacije baznih postaj si lahko ogledate na zemljevidu.

Na kakšen so bile določene lokacije baznih postaj?

Pri določitvi lokacij baznih postaj je bilo potrebno upoštevati načrtovanje pokritja z ustreznim radijskim signalom za celotno 1.200 kilometrov dolgo železniško omrežje. Baznih postaj ni mogoče postavljati poljubno, temveč tako, da je zagotovljena pokritost celotnega železniškega omrežja z ustreznim radijskim signalom, katerega nivo je določen z mednarodnimi tehničnimi predpisi. Pri določitvi lokacij baznih postaj smo se skušali v čim večji meri izogniti poseljenim območjem, vendar zaradi močne razpršenosti naselij v Sloveniji ter razpršenosti gradnje znotraj samih naselij, to ni bilo povsod mogoče. Na zahteve krajanov smo, kjer je bilo to tehnično izvedljivo, lokacije tudi prestavili, da bolje ustrezajo željam lokalne skupnosti.

Imajo postavljene bazne postaje vsa ustrezna dovoljenja, tudi gradbeno dovoljenje?

Pri postavitvi baznih postaj gre za vzdrževalna dela v javno korist. To pomeni, da se v skladu z zakonodajo za tovrstni ukrep, ne glede na to ali gre za zahteven, manj zahteven, nezahteven ali enostaven objekt, ne izdaja gradbenega dovoljenja, temveč sklep Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, ki investitorju dovoljuje pričetek izvajanja del. Te sklepe smo pred začetkom gradnje pridobili. Prav tako so bile predhodno, v letih 2010 in 2011, pridobljene lokacijske informacije od občin, na območju katerih se izvaja gradnja.

Kaj so vzdrževalna dela v javno korist na slovenskem železniškem omrežju?

Projekt uvedbe digitalnega radijskega sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju se v skladu z 2. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr in 110/13) - ZGO-1), 5. členom Zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur.l. RS, št. 56/13 in 91/13 - ZVZeIP) ter Pravilnikom o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture (Ur.l. RS, št. 82/2006, v nadaljevanju Pravilnik) izvaja kot vzdrževalna dela v javno korist, na obstoječem železniškem sistemu. 

V tretjem odstavku 24. člena Pravilnika je navedeno:
»(3) V okviru signalnovarnostnih naprav se med vzdrževalna dela v javno korist uvrščajo predvsem zamenjava ali gradnja: 

  • postajnih signalnovarnostnih naprav, 
  • progovnih signalnovarnostnih naprav, 
  • signalnovarnostnih naprav za zavarovanje nivojskih prehodov, 
  • signalnovarnostnih naprav za avtomatsko zaščito vlaka, 
  • signalnovarnostnih naprav za daljinsko vodenje prometa, 
  • prenosnih medijev (žični in optični kabli, brezžični mediji), vključno z vsemi pripadajočimi objekti ter zemeljskimi in gradbenimi deli, 
  • funkcionalno potrebnih prostorov in objektov, za namestitev signalnovarnostnih sistemov in naprav, vključno z vsemi komunalnimi vodi do teh objektov, ki so potrebni za zagotovitev nemotenega delovanja vgrajenih sistemov in naprav«.

Iz citiranega določila sledi, da se GSM-R omrežje gradi kot vzdrževalna dela v javno korist, znotraj železniškega območja ter skladno z veljavnimi predpisi s področja železniškega prometa, zato zanj ne veljajo predpisi s področja graditve objektov.

V skladu z 42. odstavkom 5. člena ZVZeIP so vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu »postopki, po katerih se izvedejo odstranitve objektov in naprav, obnove, nadgradnje in gradnje strukturnih podsistemov, ki so namenjeni zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, z njimi pa se ne posega zunaj železniškega območja; kot vzdrževalna dela v javno korist se izvedejo tudi obnove, nadgradnje in gradnje objektov in naprav druge javne infrastrukture (npr. cestne), ki jih je potrebno zgraditi ali prestaviti zaradi obnove, nadgradnje ali gradnje javne železniške infrastrukture«. 

Kaj je železniško območje?

V skladu s 44. odstavkom 5. člena ZVZeIP je železniško območje “zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca”. 

Pojem nepremičnine opredeljuje Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13 - SPZ) , ki v 18. členu določa, da je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Pojem zemljiške parcele pa določa 3. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 - ZST-1, 45/08, 28/09 in 25/11 - ZZK-1), ki jo definira kot »prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami«, pri čemer prostorskih dimenzij ne določa noben od zakonov. Velja pa, da nepremičnina ali zemljiška parcela obsega površino zemlje, prostor pod njo, ki se širi (oziroma pravilno oži) do središča zemlje in prostor nad njo.

Železniško območje je torej bistveno širše kot progovni pas in poleg progovnega pasu obsega tudi druge površine povezane z izvajanjem železniškega potniškega ali tovornega prometa. Iz navedenega razloga je presoja vzdrževalnih del v javno korist skozi definicijo progovnega pasu nepravilna. Poleg tega je izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na železniškem omrežju omejeno s površino železniškega območja in ne z prostorom železniškega območja (višina železniškega območja ni določena).

Poleg tega ZVZeIP ne določa tehničnih karakteristik objektov in naprav strukturnih podsistemov namenjenih zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, ki se jih izvaja v okviru vzdrževalnih del v javno korist. Te izhajajo iz prometnih, varnostnih, tehničnih in funkcionalnih potreb železniške infrastrukture. 

Kako so klasificirane bazne postaje?

Skladno z 2. členom Zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur.l. RS, št. 56/13 in 91/13 - ZVZeIP)  železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavlja celoto stabilnih objektov, naprav in tirnih vozil, ki služijo izvajanju železniškega prometa, upravljanje železniškega sistema kot celote, ter pravila in postopke izvajanja in nadzora železniškega prometa. 

V skladu z drugim odstavkom istega člena ZVZeIP se železniški sistem deli na strukturne in operativne podsisteme, pri čemer ZVZeIP v tretjem odstavku 2. člena določa, da je strukturni podsistem za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi podsistem, ki vsebuje vso opremo ob progi, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.

GSM-R sistem se, v skladu z evropsko direktivo, izvaja zaradi povečanja varnosti železniškega prometa ter zmanjšanja motenj v železniškem prometu in zajema nadgradnjo obstoječega analognega sistema v digitalni radijski sistem (GSM-R), s katerim se bo zagotovila sinhronizacija interoperabilnega sistema za vodenje in upravljanje železniškega prometa s širšim območjem Evropske unije. Glede na funkcijo GSM-R sistema je ta železniški podsistem za vodenje, upravljanje in signalizacijo železniškega prometa in je neločljivo povezan z izvajanjem javne službe na obstoječi železniški infrastrukturi, zato se, skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11, Priloga 1), uvršča v skupino 21210 »Glavne in regionalne železniške proge«, kamor spadajo:

  • glavne in regionalne železniške proge s stranskimi tiri, kretnicami, železniškimi križišči, tiri za ranžiranje in razvrščanje vagonov, odstavni tiri, 
  • naprave za razsvetljavo, signalizacijo, varnost in elektrifikacijo železniških prog,
  • tehnične naprave in objekti na progi ter oprema proge.

GSM-R sistem je zato podsistem celovitega železniškega sistema, saj kot samostojni sistem ne more služiti namenu, za katerega se uvaja. Iz navedenega razloga podsistema GSM-R ni mogoče ločiti ali izvzeti iz celovitega železniškega sistema in ga obravnavati kot samostojni objekt ter ga posledično napačno razvrstiti v skupino 22130 Prenosna komunikacijska omrežja, kot se to pogosto dogaja v praksi.

Ali je izvedbo vzdrževalnih del v javno korist potrebno gradbeno dovoljenje, oziroma na podlagi kakšnega dovoljenja se izvaja projekt GSM-R?

Skladno s 6. členom ZGO-1 gradbeno dovoljenje za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist ni potrebno.

Za izvajanje vzdrževalnih del v okviru projekta GSM-R je Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije (AŽP) v skladu s 4. odstavkom 16 b člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur.l. RS, št. 36/10-UPB1) izdala Sklepe o dovolitvi pričetka izvajanja del na projektu »Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju«. Izvajalec tako vzdrževalna dela v javno korist izvaja na podlagi sklepov AŽP

Kako je izvajanje vzdrževalnih del v javno korist usklajeno s prostorskimi planskimi dokumenti občin in kje so določeni pogoji za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist na železniškem omrežju?

Uvedba digitalnega radijskega sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju predstavlja modernizacijo oz. zamenjavo obstoječega analognega sistema za vodenje, upravljanje in signalizacijo, ki je namenjen opravljanju obveznih javnih gospodarskih služb na javni železniški infrastrukturi, to je vodenju prometa in vzdrževanju železniške infrastrukture. Skladno z ZVZeIP je GSM-R sistem eden od podsistemov celovitega železniškega sistema, zato ga je potrebno obravnavati izključno kot železniško infrastrukturo (21210) in ne kot sistem mobilnega komunikacijskega omrežja (22130).

Projekt uvedbe digitalnega radijskega sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju se skladno z 2. členom ZGO-1 in 5. členom ZVZeIP izvaja kot vzdrževalna dela v javno korist na obstoječem železniškem sistemu. GSM-R omrežje se zato izvaja kot vzdrževalna dela v javno korist, znotraj železniškega območja ter skladno ZVZeIP, zato za izvajanje teh del ne veljajo predpisi s področja graditve objektov. 

Če se vzdrževalna dela v javno korist izvajajo znotraj železniškega območja skladno z ZVZeIP, je treba njihovo skladnost s prostorskimi planskimi akti občin presojati skozi določila, ki se nanašajo na vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (GJI) in ne skozi določila, ki se nanašajo na gradnjo objektov, skladno s predpisi s področja graditve objektov.

Ali so za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist na železniškem omrežju potrebna soglasja?

Za izvajanje vzdrževalnih del v javno korist ZVZeIP razen soglasij upravljavcev javne infrastrukture oziroma varnostnega organa ne predvideva pridobitve drugih soglasij ali soglasij lastnikov sosednjih parcel. ZVZeIP v 11. odstavku, 16. členu določa, da če je zaradi obnov, nadgradenj ali gradenj na železniških podsistemih potrebno poseči ali zgraditi naprave ali objekte druge infrastrukture, se ta dela izvedejo pod nadzorom upravljavca druge infrastrukture ali lastnika druge infrastrukture, s čimer je eksplicitno določeno, da je obveznost pridobitve soglasij upravljavcev druge infrastrukture vezana na poseg v drugo infrastrukturo in ne na poseg v varovalni pas druge infrastrukture ali druge varovalne pasove. Če se vzdrževalna dela v javno korist izvajajo znotraj železniškega območja in se z njimi ne posega v drugo infrastrukturo, soglasij upravljavcev druge infrastrukture ni potrebno pridobiti. 

Skladno s pogodbo za izvedbo del pa je izvajalec vzdrževalnih del v javno korist dolžan pridobiti vsa soglasja upravljavcev druge infrastrukture v katero z izvedbo del poseže (priključki na GJI, prekopi cest, prestavitve oz. zaščite obstoječih komunalnih vodov) ter vsa soglasja lastnikov zemljišč, po katerih bodo izvedeni začasni dostopi do gradbišč. 

 

Ali je za izvedbo GSM-R projekta potrebna izvedba postopka presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja?

Merila glede objektov z vplivi na okolje določa Uredba o vrstah posegov v okolje za katere je obvezna presoja vplivov na okolje. Na podlagi vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja je Agencija RS za okolje zahtevo pregledala in ugotovila, da nameravani poseg ne izpolnjuje pogojev, pod katerimi bi ga uvrstili med posege, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, oziroma za katerega bi bila obvezna pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Iz navedenega razloga je Agencija RS za okolje dne 3. 2. 2012 izdala sklep št. 35402-8/2012-2, s katerim je zavrgla vlogo Ministrstva za infrastrukturo.

Kljub temu je Ministrstvo za infrastrukturo v letu 2003 naročilo izdelavo strokovne podlage, na podlagi katere je bila izvedena ocena vplivov na okolje. Strokovna podlaga je bila v letu 2011 novelirana in je skupaj z osnovnim dokumentom služila kot strokovna podlaga za projektiranje tehničnih elementov GSM-R sistema. Navedena strokovna podlaga je širši javnosti dostopna na spletni povezavi www.mzip.gov.si/si/dogodki/gsm_r/.

Ali na določitev vplivnega območja bazne postaje vpliva kriterij porušitve stolpa bazne postaje?

Porušitev kovinske konstrukcije je izključena že z ustrezno statično zasnovo objekta. Za vse bazne postaje je izdelana in revidirana izvedbena dokumentacija, katere sestavni del je tudi statični izračun, izdelan skladno z EUROCOD-i standardom SIST EN 1993-3-1:2007. Skladno z navedenim standardom so v statičnem izračunu upoštevane vse bistvene zahteve tako, da konstrukcija izpolnjuje predpisane zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti, kar zagotavlja, da vplivi, ki jim bo objekt izpostavljen, ne bodo povzročili porušitve celotnega objekta ali dela objekta, večjih deformacij, škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi ter škode, nastale zaradi dogodka, katerega obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. To potrjuje tudi izjava odgovornega projektanta gradbenih konstrukcij.

Ali je za izvedbo projekta izdelana projektna dokumentacija?

Za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist je, skladno predpisi s področja varnosti v železniškem prometu, izdelana in revidirana vsa potrebna dokumentacija v naslednjem obsegu: 

  • Radio Design Report; Slovenian Railway;
  • Načrti gradbenih konstrukcij
  • Načrti električnih inštalacij in električne opreme
  • Načrti telekomunikacijskih inštalacij
    • Kabelske trase
    • Bazne postaje
    • TK prostori / DSS in SDH
    • TK prostori / GSM-R sistem
  • Varnostni načrti
  • Geodetski načrti ter
  • Geološko-geomehanska poročila.

Ali je pri izvajanju projekta Uvedbe digitalnega radijskega sistema GSM-R kršena Aarhurška konvencija?

Očitki o kršenju Aarhuške konvencije so neutemeljeni in se običajno nanašajo na zahteve konvencije, ki določa načela za vključevanje zainteresiranih družbenih skupin in posameznikov v posege v okolje oziroma posege v prostor. 

Aarhuška konvencija določa tri načine sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitev o posegih v okolje in posegih v prostor, in sicer:

  1. sodelovanje v postopkih izdajanja dovoljenj za posege v prostor »decision-making«,
  2. sodelovanje v postopkih priprave aktov, ki se nanaša na politike varovanja okolja (nacionalnih programov) in aktov, ki določajo pogoje za poseganje v okolje in prostor (prostorski plani in prostorsko izvedbeni načrti) »policy-making« ter
  3. sodelovanje v postopkih priprave izvršilnih predpisov in /ali pravno obvezujočih normativnih dokumentov (priprava podzakonskih aktov) »law-making«.

Aarhuška konvencija torej zavezuje države pogodbenice, da zagotovijo možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev o dovoljenjih za konkretne posege v prostor oziroma dejavnosti, ki se nanašajo na posege v prostor, ki so našteti v Prilogi 1 Aarhuške konvencije. Vendar pa je potrebno na tem mestu ugotoviti, da Priloga 1 ne vključuje niti izvajanja vzdrževalnih del v javno korist niti modernizacije železniških podsistemov. Glede na to, da je Slovenija vsebinsko uskladila normativne predpise s področja varovanja okolja s Prilogo 1 Aarhuške konvencije, je s tem izpolnila normativne zahteve Aarhuške konvencije. 

Sodelovanje javnosti pri sprejemanju dovoljenj za konkretne posege v okolje je tako v slovenskem pravu urejeno v predpisih s področja varstva okolja in predpisih s področja urejanja prostora. V Zakonu o varstvu okolja določa postopka »celovite presoje vplivov na okolje« ter »presoje vplivov na okolje«, ki se izvedeta, če gre za posege, določene v Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Postopke presoje vplivov na okolje vodi in o njih odloča Ministrstvo za okolje in prostor, ki izdaja okoljevarstvena soglasja. 

Sodelovanje javnosti je v slovenskem pravu urejeno tudi v postopkih umeščanja prostorskih ureditev v prostor v obliki javnih razgrnitev in javnih obravnav. Postopka umeščanja prostorskih ureditev v prostor sta normativno in institucionalno urejena v Zakonu o prostorskem načrtovanju in Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Postopki so znani kot postopki priprave občinskih prostorskih načrtov (OPN) ali občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), ki jih vodijo in koordinirajo občine ter postopki priprave državnih prostorskih načrtov (DPN), ki jih, za prostorske ureditve državnega pomena, vodi in koordinira Ministrstvo za okolje in prostor.

Glede na to, da GSM-R projekt ni prostorska ureditev skladno s predpisi s področja urejanja prostora in ne spreminja planske rabe prostora, izdelava prostorskih planskih aktov ni potrebna. Iz navedenega razloga predpisani postopki vključevanja javnosti, kot jih določajo predpisi s področja urejanja prostora, niso bili izvedeni. Prav tako niso bili izvedeni predpisani postopki vključevanja javnosti, ki jih določajo predpisi s področja varovanja okolja, saj je Agencija Republike Slovenije za okolje, na podlagi vloge Ministrstva za infrastrukturo v letu 2012 izdala sklep iz katerega izhaja, da GSM-R omrežje, skladno z Uredbo o vrstah posegov v okolje za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, ni poseg za katerega je presoja vplivov na okolje potrebna. 

Konvencija torej zavezuje države podpisnice, da določijo normativne postopke sodelovanja javnosti v postopkih izdajanja dovoljenj za izvedbo posegov v prostor in okolje ter z njimi določijo postopke, roke in načine obveščanja javnosti ter roke za izvedbo posameznih faz in postopkov vključevanja javnosti. Zahteve Aarhuške konvencije se zato nanašajo na ureditev normativnih in sistematično urejenih postopkov vključevanja javnosti, ki so implementirani v zakonodajo s področja varovanja okolja in urejanja prostora. V primeru, ko država podpisnica normativno ne ureja postopke vključevanja javnosti v konkretnih primerih, te obveznosti ni možno posplošiti na inštitucije civilnih iniciativ, saj njihov status pravno ni urejen, niti to ne izhaja iz same konvencije. Konvencija zavezuje države podpisnice, da uskladijo svojo zakonodajo s področja posegov v okolje in prostor z zahtevami konvencije, t.j. da sprejmejo zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe za vzpostavitev institucionalnega okvira za izvajanje določil konvencije.

Iz navedenega razloga upoštevanje veljavnih predpisov in normativnih meril varovanja okolja ne more biti razlog za kršenje Aarhuške konvencije, saj v primeru vzdrževalnih del v javno korist postopki vključevanja javnosti niso določeni, zato jih tudi ni možno izvajati ali celo kršiti.

Kako se lahko javnost vključi, če predpisi s področja vzdrževalnih del v javno korist ne predvidevajo vključevanja javnosti?

Kadar postopki vključevanja javnosti niso normativno urejeni ter kadar se zainteresirani javnosti omogoči dostop do informacij v zvezi s posegi v okolje oz. do strokovnih gradiv v zvezi z vplivi na okolje ter kadar je vzpostavljen interaktivni komunikacijski proces med izvajalci nekega projekta in neposredno prizadetimi posamezniki ter skupinami je takšna komunikacija že del odločitvenega procesa in je z njo dosežen osnovni cilj t.j. legitimnost konkretnega projekta.

Splošno sklicevanje na pozitivno evropsko prakso na področju vključevanja zainteresiranih družbenih skupin in posameznikov v postopke odločanja ne izhaja iz poznavanja tujih praks, saj pregled tuje prakse pokaže, da se uporabljajo različne oblike soodločanja javnosti o posegih v okolje in prostor. Znane variante sodelovanja zainteresiranih skupin v procesih odločanja segajo od povsem institucionalno ciljno usmerjenih odnosov z javnostmi, pa do celostnih modelov, s katerimi naj bi omogočali aktivno participacijo družbenih skupin, pri čemer je potrebno poudariti, da so slednji še vedno v fazi razvoja. 

Kljub temu da predpisi s področja varnosti v železniškem prometu ne določajo postopkov vključevanja javnosti v izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na železniškem omrežju, smo vse občine na ozemlju katerih se izvajajo vzdrževalna dela v javno korist, pred samo izvedbo del seznanili tako z lokacijami baznih postaj kot z značilnostmi GSM-R projekta. Prvo obvestilo smo občinam posredovali v letu 2010, pred izdelavo dokumentacije, kjer smo opisali projekt uvedbe GSM-R sistema in jih sočasno zaprosili za izdajo lokacijske informacije. Dne 3. 6. 2014 smo jim posredovali podrobnejši opis projekta s prošnjo, da s projektom seznanijo občane. Dne 8. 9. 2014 smo jim posredovali podrobnejše podatke o lokacijah baznih postaj ter njihovem poimenovanju. Na podlagi teh podatkov so občine lokacije baznih postaj vnesle v svoje prostorske informacijske sisteme (PISO). Dne 22. 9. 2014 smo jim posredovali še dodatne obrazložitve v zvezi z GSM-R projektom ter gradiva in informacije namenjene seznanitvi širše javnosti s projektom uvajanja GSM-R sistema na slovenskem železniškem omrežju. Poleg navedenega tako občinam kot zainteresirani javnosti posredujemo vse podatke v zvezi z  GSM-R projektom v obliki pisnih odgovorov ali v obliki predstavitev GSM-R projekta širši javnosti. Ravno tako so prosilcem informacij javnega značaja omogočeni vpogledi v izdelano dokumentacijo oziroma jim je zahtevana dokumentacija posredovana skladno s predpisi, ki urejajo področje informacij javnega značaja.

 

Kakšen je način sodelovanja zainteresirane javnosti?

Vključevanje družbenih skupin v procese odločanja temelji na kompetentnosti in odgovornosti družbenih skupin, zato je relevantnost vključenih družbenih skupin v proces odločanja bistvenega pomena. Iz navedenega razloga se vsa usklajevanja in komunikacija vodi preko Občin, preko katerih prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo skladno z Ustavo Republike Slovenije. Pri tem se participacija družbenih skupin omeji na krog kompetentnih udeležencev ter s tem preseže zasebne interese v korist javnih interesov. 

Participacija družbenih skupin tako ni omejena zgolj na podajanje zahtev in pogojev ampak na aktivno vključevanje v proces soodločanja, ki zahteva od vseh udeležencev v procesu družbeno odgovorno ravnanje in prevzemanje posledic sprejetih odločitev. Glede na to da v primeru vzdrževalnih del v javno korist ni institucionalno in normativno predpisanega modela vključevanja javnosti se v konkretnem primeru postavlja vprašanje, kakšno naj bo sodelovanje javnosti, da bo GSM-R projekt ohranil značilnost družbeno odgovornih investicij v njegovem najširšem smislu.

Poleg tega je potrebno poudariti, da družbena delitev dela in vse večja specializacija področij odloča o kompetentnosti posameznih družbenih skupin, zato popolna participacija zainteresirane javnosti ni možna, še posebej, če so posegi vezani na delovanje visokotehnoloških sistemov, katerih namen je zagotavljanje prometne varnosti. 

Iz navedenega razloga moramo sodelovanje zainteresiranih skupin omejiti na podajanje pobud in predlogov povezanih z GSM-R projektom, ki jih nato strokovno preverimo z vidika tehničnih kriterijev, zagotavljanja prometne varnosti in vplivov na okolje. Na predloge javnosti pridobimo strokovno mnenje in oceno glede njihove izvedljivosti ter stroškov, ki nastanejo zaradi spreminjanja tehničnih elementov GSM-R omrežja. 

Ali lahko aktivna družbena participacija povzroči dodatne stroške in kdo jih nosi?

Če so predlogi strokovno sprejemljivi, vendar nimajo podlage v legitimnih predpisih ali standardih, se lahko izvedejo le, če njihovi predlagatelji prevzamejo odgovornost za dodatno povzročene stroške, povezane s spremembami na GSM-R sistemu, saj z njimi neposredno vplivajo na stroške širše družbe, ki projekt financira. Če se predlogi glede sprememb na GSM-R omrežju izkažejo za strokovno utemeljene, se izvedejo v okviru stroškov projekta. Takšen pristop zajema tako vključevanje družbenih skupin v soodločanje kot tudi prevzemanje odgovornosti za posledice sprejetih določitev.